Mikrosenzorska polja

Mikrosenzorska polja predstavljajo močno diagnostično orodje za identifikacijo in določanje množine raznovrstnih bioloških teles, kot so proteini, DNK in ostali celični gradniki. Omogočajo hitro, visoko občutljivo in hkratno analizo neznanih vzorcev s širokim spektrom uporabe (medicinske raziskave, farmacija, analize hrane in okolja ipd.). Merilne metode za tovrstno diagnostiko najpogosteje temeljijo na merjenju fluorescence oziroma kemoluminescence, mnogokrat je v uporabi tudi kolorimetrija. V mikrosenzorskih poljih se kot še posebej primerni gradniki kažejo tankoplastni fotodetektorji iz hidrogeniranega amorfnega silicija (a-Si:H), ki izkazujejo nizek temni tok in visoko spektralno občutljivost v vidnem območju.

Načrtovanje optičnih filtrov

Učinkoviti optični filtri predstavljajo ključno komponento pri merjenju fluorescenčnega pojava, saj preprečujejo, da bi do fotodetektorja poleg sevane prišla tudi vzbujevalna svetloba, ki v tem primeru predstavlja motilni signal. V laboratoriju se posvečamo raziskavam dveh konceptov optičnega filtriranja:

• Absorpcijski filtri iz hidrogeniranega amorfno-silicijevega karbida (a-SiC:H) izkazujejo visoko-pasovno prepustnostno karakteristiko. S spreminjanjem koncentracije ogljika med depozicijo je moč vplivati na lomni količnik ter energijsko režo a-SiC:H plasti, s tem pa tudi na položaj prevoja njene prepustnostne karakteristike.

• Interferenčni filtri so sestavljeni iz zaporedja tankih plasti dveh izmenjujočih se materialov z različnima lomnima količnikoma. Z ustreznimi debelinami posameznih plasti lahko na podlagi destruktivnega interferenčnega pojava dosežemo učinkovito dušenje neželene vzbujevalne svetlobe in dobro prepustnost sevane svetlobe. Za načrtovanje in optimizacijo interferenčnih filtrov se poslužujemo numeričnega modeliranja in simulacij, ki pri tem igrajo nepogrešljivo vlogo.