Kaj je MIŠKO?

MIŠKO je razvojna ploščica za učenje programiranja z Microchipovimi mikrokrmilniki AVR. Ime je kratica za MIkrokrmilniški Študentski KOmplet. Srce MIŠKOta je mikrokrmilnik ATmega328PB, ki ga programiramo preko vgrajenega USB vmesnika. Komplet vsebuje še barvni grafični LCD prikazovalnik, 4 tipke, 4 LED diode in analogni joystick - skratka, vse potrebno za prve odločne korake v svet vgrajenih sistemov.

Kaj rabim za delo z MIŠKOtom?

Razvojno okolje Atmel Studio in
program za nalaganje vašega programa na MIŠKOta: AVRDUDESS (Navodila za uporabo).

Opombe:

Atmel Studio se včasih noče naložiti, če nimate posodobljenega operacijskega sistema.

Kje najdem osnovne podatke o MIŠKOtu?

Shema in načrt tiskanega vezja V2.3 (šolsko leto 2016/17),

ATmega328PB podatkovni list in 

Navodila za knjižnico AVR lib C.

Ok. Vse je pripravljeno, kaj pa zdaj?

Če hočemo karkoli sprogramirati v Atmel studiu, moramo pripraviti projekt. Ni dovolj, da odpremo le C datoteko. Navodila za pripravo projekta.

Pri svojih projektih lahko uporabite knjižnice, ki jih bomo med vajami ponovno napisali ali pa vsaj razložili. Uporabite jih tako, da za vsako knjižnico, ki jo želite uporabiti skopirate ustrezen par datotek s končnicama .c in .h v mapo z vašim programom - to je tista mapa, v kateri je datoteka main.c. Datoteko s končnico .c dodate v projekt, datoteko s končnico .h pa vključite v program z ukazom #include "ime_knjiznice.h" na vrhu vaše datoteke main.c. 

Knjižnica za LCD potrebuje več datotek. Katere, piše v README.txt v zip paketu s knjižnicami.

Pozor: Če boste enostavno vključili vse knjižnice v svoj projekt, ne bo delovalo! Vedno vključite samo tiste, ki jih potrebujete.

Za lažji začetek je tu nekaj primerov enostavnih programov.

A ni to isti procesor kot na Arduino-tu?

Skoraj. Na Arduino UNO je ATmega328P, na MIŠKOtu pa ATmega328PB. V praksi to pomeni, da bi morali vsi programi napisani za Arduino, načeloma delovati tudi na MIŠKOtu, programi, ki so napisani za MIŠKOta, pa ni nujno, da bodo delovali tudi na Arduinotu.

Tudi sicer je bil MIŠKO načrtovan z Arduinotom v mislih in je zato precej kompatibilen z njim. MIŠKOtu so dodani konektorji, kompatibilni z Arduino UNO r3 in bootloader (vgrajeni program za nalaganje aplikacij) je enak kot je uporabljen na Arduinotu.

A to pomeni da lahko programiramo miškota v Arduino okolju?
Načeloma da. Pojavi se le en problem. Če v Arduino okolju izberemo ploščico Arduino UNO, bo okolje pri nalaganju programa ugotovilo, da je priključen napačen procesor in ne bo hotelo naložiti programa. V Arduino okolju lahko s kombinacijo tipk Ctrl+Alt+S shranimo generirano .hex datoteko v mapo s programom. Če to datoteko z AVRDUDESS naložimo na MIŠKOta, bo program deloval.
Alternativa bi bila, da na internetu poiščemo definicijo za ploščico Arduino UNO s procesorjem ATmega328PB in jo dodamo v nabor ploščic. Potem lahko MIŠKOta programiramo neposredno z Arduino okoljem.

Kaj pa naprej?